Maribor, ki je v osemdesetih že pospešeno izgubljal svojo industrijsko identiteto, je ujel ritem s širšim kontekstom dogajanja tudi zunaj Jugoslavije. V tem času iskanja sodobnih miselnih in umetniških pristopov je zavel duh novega časa. Dokumentarec Lep pozdrav iz osemdesetih je dokument časa in mesta, v katerem vselej po malem vre, da bi se rodila nova energija.

"V Mariboru vselej po malem vre"
Scenaristka in režiserka filma, ki je nastal v produkciji TV Maribor, je Bojana Rudl. Zakaj si je izbrala prav osemdeseta? "Ustvarjanje tega dokumentarca je pokazalo, da so nekateri vidiki osemdesetih neverjetno podobni temu, kar živimo in doživljamo danes," je pojasnila v intervjuju za Večer, ko je film predvajal mariborski Kino Udarnik. "Vse ostalo so nianse individualne dovzetnosti do sprememb v prostoru in času. Maribor je bil s tega vidika vedno nekaj posebnega. V tem mestu vselej po malem vre."

Zaradi rožnatih očal nostalgije je včasih težko vedeti, ali je bilo življenje včasih res tako lepše in lažje ali pa se nam tako samo dozdeva. "Ali smo zdaj bolj srečni, ko imamo mobilne telefone in imamo na dlani ves svet? Ali pa je bila sreča, da jih še ni bilo?" se v istem intervjuju sprašuje tudi avtorica filma. "Osebni stiki in dogovori, to so bila tedaj pristna družbena omrežja, ki so delovala brezhibno!"

Sivina delavstva in vitalnost mladine
"A premiki v družbi so bili očitni, ko se je delavski Maribor postopoma ovijal v odtenke sive in v obup vsakdanjosti. Med mladimi pa se, v nasprotju z umiranjem na obroke, pojavi novi val miselnosti, ki je prinesel marsikaj, kar velja še danes. Marsikaj dobrega, torej. In zdaj je treba opomniti Mariborčane in tudi druge Slovence, da je Maribor marsikaj začel prvi."